Pregledi novorojenčka v porodnišnici

1. Preventivni sistematični pregled novorojenčka obsega:
a) Sistematičen pregled novorojenčka po rojstvu
b) Dnevni nadzor stanja novorojenčka
c) Sistematičen pregled novorojenčka pred odpustom
d) Pregled v neonatalni ambulanti

a) Sistematičen pregled novorojenčka po rojstvu
Pregled mora biti opravljen v 24 urah po rojstvu, po možnosti v prisotnosti vsaj enega starša.
Pregled obsega:
– anamnezo (družinsko, osebno anamnezo matere, anamnezo sedanje nosečnosti in poroda ter eventualnih prejšnjih nosečnosti in porodov),
– pregled zdravstvene dokumentacije (materinske knjižice, izvidov matere, lista »NOVOROJENČEK«),
– ugotavljanje splošnega stanja novorojenčka,
– ugotavljanje gestacijske starosti in primernosti telesnih mer za gestacijsko starost,
– natančen klinični pregled (odkrivanje prirojenih nepravilnosti, porodnih poškodb in znakov bolezni),
– orientacijski nevrološki pregled,
– pogovor s starši,
– načrtovanje nadaljnjih aktivnosti.

b) Dnevni nadzor stanja novorojenčka
Opravlja se vsak dan bivanja novorojenčka v bolnišnici in obsega:
– stalen nadzor in opazovanje,
– klinični pregled novorojenčka (poudarek na pravočasnem prepoznavanju zlatenice),
– pogovor s starši,
– po potrebi načrtovanje nadaljnjih aktivnosti.

c) Sistematičen pregled novorojenčka pred odpustom
Pregled mora biti opravljen praviloma na dan odpusta novorojenčka domov in vsebuje:
– celoten klinični pregled (poudarek na ocenjevanju sušenja popkovine in ocenjevanju zlatenice, vključno z orientacijskim nevrološkim pregledom),
– pregled, ali so bili pri novorojenčku opravljeni vsi preventivni ukrepi in cepljenje po republiškem cepilnem programu, sprejetem za tekoče leto,
– ocena uspešnosti dojenja,
– pogovor s starši,
– izpolnjevanje predpisane zdravstvene dokumentacije,
– navezovanje stika s patronažno službo, otrokovim izbranim pediatrom in v primeru indikacije s centrom za socialno delo.

d) Pregled v neonatalni ambulanti
Opravi se pri novorojenčkih, pri katerih vsi potrebni ukrepi v času bivanja v porodnišnici iz objektivnih razlogov niso bili opravljeni in pri novorojenčkih, pri katerih je zaradi dejavnikov tveganja, laboratorijskih in ultrazvočnih izvidov potrebno kasnejše spremljanje zdravstvenega stanja.

2. Obvezni preventivni zdravstveni ukrepi in cepljenja ter drugi potrebni preventivni ukrepi

A) Obvezni preventivni zdravstveni ukrepi in cepljenja

• Preventiva hemoragične bolezni (obvezno se opravi v prvih 3 urah po rojstvu z aplikacijo 1 mg ustrezne oblike vitamina K intramuskularno).
• Preventiva neonatalne (gonoroične) oftalmije (obvezno se opravi v prvih 3 urah po rojstvu z aplikacijo 1% kapljic acetil tanin albuminata v očesno veznico novorojenčka).
• Presejalna testa za odkrivanje fenilketonurije in kongenitalne hipotireoze (pri novorojenčku, starem vsaj 48 ur se na predpisan način odvzame krvni vzorec in pošlje v pristojni laboratorij).
• Presejalni ultrazvočni pregled kolkov (Izvaja specialist pediater neonatolog, zdravnik ortoped ali radiolog. Zdravnik, ki izvaja ultrazvočni pregled kolkov, mora imeti ustrezno znanje s področja ultrazvočne diagnostike kolkov, ki ga je pridobil v okviru obnavljanja zdravniške licence. Ob pregledu mora biti novorojenček star vsaj 24 ur.).
• Presejalni pregled sluha (presejalni pregled sluha se izvaja po metodi kratkotrajnega vzbujenega zvočnega sevanja ušesa (TEOAE), ko je otrok star vsaj 48 ur).
• Cepljenje proti tuberkulozi (V času cepljenja mora biti otrok star najmanj 48 ur. Cepljenje se opravi v skladu z republiškim Programom imunoprofilakse in kemoprofilakse.)

B) Drugi potrebni ukrepi

• Zdravljenje novorojenčka, rojenega materi, v nosečnosti okuženi s povzročiteljem toksoplazmoze (Takoj po rojstvu je potrebna diagnostika in zdravljenje z ustreznim antibiotikom v skladu s strokovno doktrino.).
• Pasivna zaščita in cepljenje proti hepatitisu B (Obvezna je za vse otroke mater, ki so bile med aktualno nosečnostjo odkrite kot nosilke HbsAg. V prvih 12 urah po rojstvu mora novorojenček dobiti pasivno zaščito in nato prvo dozo cepiva v skladu z republiškim Programom imunoprofilakse in kemoprofilakse.).

3. Aktivno zdravstveno-vzgojno delo
Namen zdravstveno-vzgojnega dela je pomagati staršem pridobiti informacije o pravilni prehrani in negi novorojenčka, varnosti novorojenčka in o zdravem načinu življenja nasploh.
Obsegati mora najmanj naslednje teme:
– vzpostavitev, spodbujanje in vzdrževanje izključnega dojenja, kot je opredeljeno v okviru dejavnosti v novorojencem prijazni porodnišnici,
– ukrepi za preprečevanje nenadne nepričakovane smrti novorojenčka,
– varen prevoz novorojenčka iz porodnišnice,
– zdravo življenje, zdrava prehrana doječe matere in v družini, opuščanje škodljivih razvad.