Otroški dodatek (do 31.12.2011) | Otroški dodatek - NOVA ZAKONODAJA (po 1.1.2012) |
Pravna podlaga: Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) | Pravna podlaga: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) |
Premoženje, ki se upošteva -17. člen | Premoženje, ki se ne upošteva - 18. člen |
1. nepremično premoženje; 2. osebna in druga vozila; 3. vodna plovila; 4. lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug; 5. vrednostni papirji; 6. denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika; 7. drugo premično premoženje. (2) Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja iz 1. točke prejšnjega odstavka se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je 2-kratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se velikost primernega stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin. (3) Podatki o lastnikih premoženja iz prvega odstavka tega člena, razen premoženja iz 6. in 7. točke, se pridobivajo iz javnih zbirk podatkov in dokazil, ki jih predloži oseba. Kot vrednost premoženja iz 2., 3., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka se upošteva primerljiva tržna vrednost istovrstnega premoženja. Vrednost tega premoženja se ugotavlja na način, kot ga podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. (4) Pri vrednostnih papirjih iz 5. točke prvega odstavka tega člena, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in njihova tržna vrednost ni znana, se upošteva njihova knjigovodska vrednost. | 1. stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja; 2. osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb; 3. premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače; 4. premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni najem ali poslovni najem (leasing); 5. predmeti, ki so po predpisu, ki ureja izvršbo, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine; 6. poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalne plače; 7. kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja; 8. sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. (2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se šteje, da oseba, ki uveljavlja oprostitev plačila socialnovarstvene storitve, dejansko prebiva v stanovanju, katerega lastnik je. |
10. Način upoštevanja premoženja
19. člen
Premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva po tem zakonu na dan vložitve vloge, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije. Če med vložitvijo vloge podatek o tej obrestni meri še ni na voljo, se upošteva podatek za predpreteklo leto.
Za leto 2010 znaša povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva 3,41 odstotka.
Vir: e-uprava
VIŠINA OTROŠKEGA DODATKA:
PRIMER 1: Povprečna družina: 2 odrasla (2x povprečna plača) + 2 predšolska otroka
% od neto plače = prihodki 2*1003€ /4 osebe *100 =50 %
Neto dohodek na osebo = 501,5€
PRIMER 2: Majhna družina: 2 odrasla (2x povprečna plača)
% od neto plače = prihodki 2*1003€ /4 osebe *100 =66,7 %
Neto dohodek na osebo = 668,7
VIŠINA OTROŠKEGA DODATKA:
PRIMER 1: Povprečna družina: 2 odrasla (2x povprečna plača) + 2 predšolska otroka
% od neto plače = prihodki 2*1003€ /4 osebe *100 =50 %
Neto dohodek na osebo = 501,5€
PRIHODKI | IZDATKI |
Plača = 2006€ Otroški dodatek = 48,04+56,06 = 104,1€ | % plačila vrtca= 35%-1 razred = 30% Plačilo vrtca = 105 € |
Skupaj = 2110,1€ | Skupaj = 105 € |
PRIMER 2: Majhna družina: 2 odrasla (2x povprečna plača)
% od neto plače = prihodki 2*1003€ /4 osebe *100 =66,7 %
Neto dohodek na osebo = 668,7
PRIHODKI | IZDATKI |
Plača = 2006€ Otroški dodatek = 22,83 | % plačila vrtca= 53% Plačilo vrtca = 185,5 € |
Skupaj = 2028,83€ | Skupaj = 185,5 € |
Ni komentarjev:
Objavite komentar