Pirhi - naravno barvani

Velikonočna simbolika je tesno prepletena z Jezusovim vstajenjem: rdeči pirhi predstavljajo kaplje krvi, suho meso Kristusovo telo, hren žeblje, s katerimi so ga križali, potica pa ponazarja krono.

Da bomo pojedli zdravju neškodljive barve je pirhe najbolje pobarvati z naravnimi barvili kot so: čebulni olupki, rdeča pesa, sladka paprika...

Kako do željenih barv:
- rjava: olupki navadne (rjave) čebule, kava, lupine orehov
- rdeče rjava: olupki rdeče čebule, rdeče vino (teran, refošk)
- rožnata: rdeča pesa, maline, šipek, rdeči ribez
- oranžna: mleta rdeča paprika
- rumena: lupina pomaranče ali limone, žafranika, korenje
- zelena: špinača, koprive
- modra: borovnice, hladno rdeče zelje, črni ribez
- črno rjava: pravi čaj, ruski čaj
- siva: hrastova skorja

Najbolj preverjena in razširjena metoda je seveda barvanje pirhov s ČEBULNIMI OLUPKI:

Nasvet:
Olupke najprej skuhajte v vodi, nato precedite. Obarvano vodo nekoliko ohladite. Ko je še topla vanjo dajte očiščena jajca. Nato jajca skuhajte (10-15 minut). Kuhana položite poberite ven z žlico in jih položite na papir. Pusušena jajca namažite s slanino, da se bodo svetila.

Navadna (rjava) čebula bo jajca obarvala rjavo, rdeča čebula pa bolj rjavo rdeče. Pripravek barve lahko uporabite večkrat.

Lepe praznike.

Setev božičnega žita - pšenice na god sv. Lucije 13. decembra

KDAJ SE SEJE BOŽIČNO ŽITO?
Božično žito - pšenico se običajno seje na god sv. Lucije 13. decembra, lahko pa tudi na god sv. Barbare (4. dec.) in na Marijin praznik (8. dec.). Žito klije 10 do 14 dni, tako da bo za Božič ravno najlepše.

KAKO?
Božično žito  sejemo v plitve okrasne posode ali pa kar v okrašene lončke. Postavimo na svetlo in ne prevroče mesto ter redno zalivamo. Božično žito lahko tudi na gosto posejemo na vato ali mah.

Žito lahko pustimo rasti do sv. Treh kraljev oz. do Svečnice in ga ob božiču postavimo k jaslicam.

ZAKAJ?
Setev mladega žita predstavlja obilnejšo letino prihodnje leto in simbolizira »novi kruh«.

1. december - dan boja proti AIDSu

AIDS je hudo obolenje, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, kjer bolezen povzroči HIV - virus človeške imunske pomanjkljivosti, ki napade in uniči določene bele krvničke, ki so pomembne za odpornost proti nalezljivim boleznim in nekaterim rakavim obolenjem.

Okužba s HIV se prenaša s spolnimi odnosi z okuženo osebo, s prejetjem okužene krvi, krvnih pripravkov, tkiv ali organov, z okuženo krvjo preko onesnaženih igel, brizg ali drugih instrumentov ter z okužene matere na otroka med nosečnostjo, porodom in dojenjem.

Okužba z virusom HIV oziroma bolezen aids je še vedno neozdravljiva, vendar imajo okuženi ob zgodnji diagnozi in zdravljenju daljše in bolj kvalitetno življenje.

Podatki za leto 2022: 

V Sloveniji živi nekaj manj kot 900 oseb s HIV, od katerih jih približno 10% ne ve, da so okuženi (ocena NIJZ). Samo letos do 29.11.2022 je bilo odkritih 53 primerov.

Ocenjena razširjenost virusa HIV v letih 1990 do leta 2011