29. januar 2009

Nepravilno ležeži testisi (moda oz. jajčka)

Testisi oz. moda se razvijejo v trebuhu. Iz trebušne votline se preko dimeljskega kanala pred rojstvom spustijo v mošnjo.

PREGLED:
Običajno pediater že v porodnišnici preveri ali so moda spuščena, vendar ste lahko na to pozorni tudi sami. Če nikoli ne vidite ali ne občutite mod svojega dečka, opozorite zdravnika, da jih bo pregledal. V določenih primerih namreč govorimo tudi o »mobilnih« testisih, ko se testis premika iz trebušne votline v mošnjo (če je testis večino izven mošnje se običajno tudi priporoča operacija).

NESPUŠČENA MODA:
Stanje ko eden ali oba testisa nista spuščena v modnik (ob rojstvu oz. po prvem letu starosti) imenujemo kriptorhizem. Višja temperatura v trebušni votlini oz. dimeljskem kanalu lahko povzroči sterilnost mod, prav tako je to stanje povezano z višjim tveganjem za pojav raka na modih (po nekaterih podatkih od 5% do 20%). Študije so pokazale, da zgodnja operacija zmanjša možnost kašnejših zapletov.

MOŽNOST POJAVA:
Testisi niso spuščeni pri približno 3% rojenih dečkov in pri 30% nedonošenih dečkov. V 95% primerov se napaka pojavi na enem testisu.

DEJAVNIKI POVEČANEGA TVEGANJA:
  • Prezgoden porod
  • Nizka porodna teža
  • Nosečnost z dvojči
  • Downov sindrom
  • Gestacijski diabetes
  • Uživanje alkohola
  • Hormonske motje zarodka (med drugim na spuščanje mod vpliva tudi testosteron)
  • Izpostavljenost matere različnim strupom
  • Starost matere pod 20 let
  • Pojavnost v družini

DIAGNOSTICIRANJE:
  • Ultrazvok
  • Laparoskopija (pregled z optičnim sistemom)
ZDRAVLJENJE:
  • »Čakanje«, da se moda spustijo sama od sebe (pogosto se to zgodi do 4 meseca starosti)
  • Hormonska terapija (se uporablja redko)
  • Operativni poseg (pri splošni anasteziji), ki se ga običajno opravi v času od 1-2 leta starosti otroka (včasih tudi kasneje). Poseg se opravi zaradi preprečevanja neplodnosti, morebitne nagnjenosti k malignosti (rakovim obolenjem) in zaradi psiholoških vzrokov.
Objavljeno: 21.6.2008, Posodobljeno 29.1.2009

26. januar 2009

Zlatenica (rumenica) pri novorojenčkih

ZLATENICA (ang. Jaundice) pri novorojenčkih se pojavi kot:
-rumena obarvanost kože,
-rumena obarvanost vidnih sluznic,
-rumena obarvanost beločnic,
-temnejši urin,
-otrok je bolj zaspan, apatičen, razdražljiv.

KAJ JE ZLATENICA:
-je motnja presnove bilirubina saj se največ bilirubina izloča prek prebavil. Pri zlatenčnem novorojenčku jetra še niso zrela (za izločanje barvila so pred rojstvom skrbela materina jetra), se pojavlja zastoj v presnovi tega barvila.

VERJETNOST POJAVA:
-50% donošenih otrok in
-pri veliki večini nedonošenčkov.

ZDRAVLJENJE:
Mejna vrednost koncentracije bilirubina je 250 μmol/l (15 mg/dl).
Za zdravljenje je potrebna fototerapija pri približno 10-15% otrocih, redko pa je potrebna izmenjalna transfuzija krvi. Otrok naj bo čim manj pokrit (zaščitene so le oči, pri dečkih pa tudi spolovilo) in čim več časa pod fototerapijo, da le-ta doseže svoj učinek (mamica naj pazi na svoje oči z sončnimi očali oz. naj se skuša izogniti neposrednemu gledanju v lučko). Paziti je potrebno, da se otrok ne pregreje in da dobi dovolj tekočine.
Fototerapija je obsevanje z intenzivno svetlobo modrega in zelenega dela spektra sončne svetlobe z valovno dolžino 450 nanometrov.

VRSTE ZLATENIC:
-fiziološka zlatenica: je najpogostejša, pojavi se med 3. in 5. dnem otrokove starosti.
Vzroki: nezrelost jeter, krajša življenjska doba eritrocitov (rdečih krvničk), večja izguba porodne teže novorojenčka, poznejše odvajanje prvega blata (mekonija), pri podpludbah in pri družinah nagnjenih z zlatenici.
-zgodnja zlatenica: pojavi se že 1. dan, lahko zelo hitro narašča.
Vzroki: razpad velikega števila eritrocitov (rdečih krvničk) zaradi delovanja protiteles ob neskladju krvnih skupin med materjo (običajno RH negativno) in otrokom (običajno mati 0, otrok A in B), dedne nepravilnosti eritrocitov, slabokrvnost.
-dolgotrajna zlatenica: gre za že zdravega novorojenčka, ki ponovno prevzame bilirubin iz črevesja, običajno zaradi prehrane doječe matere. To obliko zlatenice se potrdi s 24 urno prekinitvijo dojenja, postopno pa ta zlatenica izgine v 6-8 tednih.

19. januar 2009

Rezan presredek - episiotomija, epiziotomija ali perineotomija

EPISIOTEMIJA ali EPIZOTOMIJA (ang. Episiotomia, Episiotomy) je zarezanje presredka ob porodu. Povprečen odstotek epiziotomij v Sloveniji je bil v letu 2004 44,1% rezanih presredkov pri vseh porodih (Vir: Perinatalni informacijski sistem).

ZDRAVLJENJE:
Do zacelitve tuširanje samo z mrzlo vodo (in intimnim milom) po vsakem obisku stranišča in ohranjenje čimbolj suhe rane (pogosta menjava vložkov). Za lajšanje bolečin se uporablja obhladek z ledom. Šivi na presredku sami odpadejo po 5-6 dneh (tretji dan je rana najbolj boleča). Ko pa je rana zaceljena lahko brazgotino mažemo z mazili za brazgotine (Contractubex, Contrakel) za kar se posvetujte z ginekologom ob vašem obisku pri 6 tednih po porodu.

STATISTIKA:
Podatki izvedenih epiziotomij po porodnišnicah v letu 2004:
Brežice: 51,9%
Celje: 42,5%
Jesenice: 49,3%
Koper: 46,3%
Kranj: 32,7%
Ljubljana: 40,0%
Maribor: 48,3%
Murska Sobota: 37,7%
Nova Gorica: 53,1%
Novo Mesto: 37,5%
Postojna: 49,9%
Ptuj: 55,1%
Slovenj Gradec: 54,5%
Trbovlje: 55,2%

Podatki epiziotomij v Sloveniji po posameznih letih:
Leto 1996 47,1 %
Leto 1995 47,24 %
Leto 1994 46,92 %
Leto 1993 45,14 %
Leto 1992 45,32 %
Leto 1991 43,98 %
Leto 1990 44,89 %
Leto 1989 46,82 %
Leto 1988 48,01 %
Leto 1987 49,39 %